Vesel sem, da si tukaj ter, da se zanimaš za meditacijo in podobne teme. Zelo sem hvaležen tvoje pozornosti, ki jo imam v tem trenutku. Ker jo pa tudi cenim ti želim v naslednjih točkah na hitro prdstaviti glavne teme tega zapisa, da se lahko hitreje odločiš, če je to nekaj zate ali raje pozornost usmeriš v nekaj drugega. 

V tem zapis pišem o: 

  1. Kako večina meditacijskih tehnik poskuša doseči mir?

  2. Zakaj meditirati tako težko?

  3. Kako možgani vplivajo na to, da je tvoj um aktiven?

  4. Katere tehnika pomaga meni, da pridem do miru v svoji glavi.

Preden začneš, bi še rad omenil, da nisem strokovnjak. Sem samo nekdo, ki ga zanimajo te vode. Že nekaj let raziskujem svet na svoj način z odprtimi očmi in zanimanjem o drugačnem, še posebej, ko sem spoznam, da mi materialni svet ne prinaša zadovoljstva v življenju (imeti). 

Meditacija za sproščanje in doseganje notranjega miru

Po vseh teh letih raziskovanja sem ugotovil, da je skoraj v vsaki tradiciji možna globoka duhovna izkušnja le takrat ko je um popolnoma miren in se razmišljanje konča. Žal je le nekaj tradicij, ki lahko sodobnega človeka naučijo kako postati resnično miren.

Večina budističnih tehnik na primer želi doseči mir v umu s pomočjo discipline. Na primer s tem, da se fokusiraš na dih ali dele telesa. Obstajajo tudi druge tehnike so kot so mantre, vizualizacije ali počasna hoja. Najlažje je do mirnega uma priti s pomočjo svetih rastlin. Mnogi pravijo, da nam te pokažejo pot. To pa naredijo tako, da nam pokažejo kaj je tam na koncu. Vsaj po mojih izkušnjah... Ampak dajmo za ta zapis svete rastline na stran.

Menim, da je vsak, ki se je kadarkoli lotil kakeršne koli prekase za umiritev uma prej ali slej ugotovil, da ni tako enostavno, saj slej kot prej pridejo misli, katere postanejo moteče. Nastane nemir.

 

Nemirni "opičji um"

V Budizmu temu pravijo Monkey mind. Da tvoj um kot opica skače od drevesa do drevesa. Prav tako pravijo, da ima vsak v sebi ta monkey mind, ter da je potrebna disciplina, da se ga zadrži in pomiri.

Govorijo o disciplini uma. Torej, da se vedno ko nas misli zanesejo vedno znova zavestno vrnemo k meditacijskemu objektu, dihu, telesu ali mantri. Več učiteljev govori o tem, da naš duh potrebuje nek meditacijski objekt z namenom, da ga lahko tam odložimo. Tako kot ima svinčnik svoj prostor na pisalni mizi.

Nisem prepičan če je možno za sodobnega zahodnjaškega človek mir doseči na ta način. Namreč bolj kot sem se trudil, bolj sem se spraševal kako lahko razmišljanje ustavim z razmišljanjem? Zato sem se vprašal še naprej...

Zakaj sploh razmišljamo?

Biološko-evolucijsko smo razmišljanje razvili samo pred nekaj 100 tisoč leti. V primerjavi s tem se je čutenje razvilo pri pra živalih že pred 200-300 milionov leti. 

Kako je torej prišlo do razvoja razmišljanja?

Verjetno se je to zgodilo tako, da so v nekem trenutku bili ljudje, ki so imeli neke vizije. Morebiti je nekdo imel vizijo hiše. S pomočjo te vizije so bili zmožni dneve in noči garati v procesu izgradnje te hiše. Torej, da so se z razmišljanjem lahko oddalili od svojih neprijetnih čustev, ki so jih lahko motila pri procesu izgradnje hiše. Da jih torej čustva niso več tako motila, so se bolj fokusirali na slike, razmišljanje in predvsem na svoje vizije o prihodnosti. V tem najinem primeru dokončana hiša. Iz tega se je razvila sposobnost, ki jo še vedno nosimo s sabo - mišljenje. Torej z mišljenjem smo se naučili kako zamaskiramo svoja čustva (emocije).

Primer: Razmišljanje in meditacija

Pri sebi sem opazil, da po navadi ko začutim neka čustva razmišljam o prihodnosti. Začnem si graditi plan, potem me me začne skrbeti, da se bom za vedno počutil slabo, ali pa da mi ne bo uspelo pri novem planu. Ugotovil sem, da me razmišljanje zmoti, me okupira. S tem, da ostajam v svojih mislih ne riskiram, da bi z resnično neprijetnimi mislimi prišel pregloboko v kontakt.

Po navdihu svetih rastlin se vsakodnevno trudim da, ko začutimo neka čustva ne razmišljam o nekih zgodbah in bežim, temveč poskušam povečati aktivnost in se sprostimo, tako dam priložnost, da pridejo na plano neprijetna ali nepredelana čustva. To so po navadi neka nepredelani odnosi, ali esencialni strahovi, kot strah pred smrtjo, smislom, samoto… Resnično neprijetne zadeva, ki si jih ne želimo v življenju, se jim izogibamo. In zato, da ti strahovi ne pridejo na plano, nas večina začne delati to, kar delamo vedno… ZAČNEMO RAZMIŠLJATI. Začnemo si delati različne zgodbe… 

 

 

Razmišljanje je najbolj razširjena odvisnost

Tako je, razmišljanje je najbolj razširjena odvisnost in prav vsak od nas je deležen te odvisnosti. Zato je 90-95% misli, ki jih čez dan začutimo tukaj samo zato, da se izognemo temu kako resnično čutimo. Da se izognemo čustvom, da se izognemo resnici, polnosti tega kar človek sploh je... Po mojih izkušnjah so to po večini misli, ki želijo pregnati strah pred smrtjo. 

Zanimivo je pa to, da ko prideš do tvojega notranjega miru. Um to razume kot nevarnost, neprijetnost, kot grožnja, saj tam, v miru ne mora preživeti. Zato dela vse kar je možno in skrbi za to, da se izogne miru in da je um aktiven. Um to počne z njegovimi tremi najljubšimi aktivnostmi. To so:

  1. Hoteti (želeti),
  2. Imeti,
  3. Vedeti.

 

Hoteti (želeti)

Si nekaj žeteli, hoteti je oblika zelo intenzivnega razmišljanja. Nek način vizualizacija. Torej, ko si nekaj želim, se mi tista želja kot notranja slika začne predvajati nekje v domišliji, vizualizacija predstave o prihodnosti. S tem pa se izognem trenutku, temu kar je tukaj in zdaj. Saj tukaj zdaj še nimam tega, kar si želim. S tem, da si naredim neko predstavo o prihodnosti se  izognem trenutku, tega kar je tukaj in se prav tako izognem tega, da čutim neprijetnost. Neprijetnost v trenutku.

Hoteti je nasprotje temu kar je zdaj.
Pozorno zdaj. To je bilo ogromno spoznanje zame: Torej če si želim meditirati, priti do miru v svoji glavi. V svojim mislih razmišljam o tem, da si nekaj želim. Mogoče mir, mogoče si želim pomiriti misli, mogoče si želim ostati pri dihanju,... A je že kliknilo? Kako ironično je, da če si želiš miru v umu, s tem dosežeš nasprotje? Svoj um, neprestano vklaljaš. 

"Če torej želiš doseči popolen mir, pusti svoje želje na strani."

 

 

Vedeti

Z idejamo, da nekaj vemo se oklepamo svoje pretekosti. S tem do sebe gojimo nek občutek nadzora. Naš ego se tako bolje počuti. Ko si misliš, da nekaj veš se veliko težje predaš temu kar je. S tem si pomenjšamo svojo sposobnost predajanja. 
Menim, da naj vsak ki si želi globjih spoznanj v meditaciji, pusti vso svoje vedenje. Riskiraš, da ne veš prav nič. Biti vrezprčakovanj, niti o meditaciji, kako je ali bi naj bila.

 

Imeti

Imeti je zelo povezano z vedeti. Menim, da je ideja o imetju (da nekja imamo) v resnici samo iluzija in na nek način samo del vedenja. Zato ker če se resnično poglobimo in zavzamemo, v resnici ničesar nimamo in si ničesar ne moremo lastiti.
Ne lastiš si niti svojega avtomobila. To idejo, da si ga lastiš imaš samo zaradi pravnih dogovorov v svoji glavi. Imaš neko vizijo, da nihče razen tebe ne bo vozil tega avtomobila, da boš po vsej verjetnosti tudi samo ti plačal račune za popravila in vzdrževanje in da bo potem po vsej verjetnosti nekdo dal denar, ko boš to idejo lastništva prodal.
V naravi si ne moremo lastiti ničesar. Saj smo mi sami produkt nje. Tega se najbolje zavedajo tisti, ki so na smrtni postelji. Spoznanje, da si ne lastiš ničesar. Izpusti vse česar se notranje oklepaš. Svoje fizično lastništvo, koncepte o sebi, tvojo zgodbo, tvojo identiteto, tvojo preteklost… Vse kar imaš rad in ti je ljubo, boš enkrat izgubil. To pomeni, da v resnici nič ne moreš imeti. To je samo ideja, v najinem primeru uporabljam besedo - vedenje.

Opomnik zase: Če si želim doseči mir, se zavedaj tega, da je vsako “imetje” samo iluzija.

Kako torej meditirati, da dosežeš mir in sprostitev?

Odgovor na to je "samo čuti in ničesar ne delaj."

Z čutenjem svojih občutkov prideš nedvoumno v trenutek. Ne moreš čutit občutkov od včeraj ali od jutri. Čutenje, občutki so možni samo tukaj in zdaj.

 

Torej kako se praktično tega lotiti? Jaz predlagam, da si vzameš čas zase. Si pripraviš glasbo, ki te pomirja in nima teksta, da te ne potegne um v besedila in razmišljanje in da ne slišiš drugih v okolju. Globoko vdihneš in izdihneš. Se zazreš v sebe in v to kaj čutiš. Če začutiš kakšna čustva, kakšno premikanje v telesu... Potem ostani s tem in opazuj. Dovoli si čutiti in bodi s tem.
Če v tem trenutku ne moreš začutiš svojih čustev, potem začuti svoje razpoloženje.
Najprej lahko začutiš samo mir ali ne-mir.

Takrat ko se prepustiš svojim čustvenim izkušnjam se telo sprosti in misli ter slike uma nekakor preidejo v odzadje. Ne bodo se takoj ustavile, ampak če na njih gledaš kot na nek radio v kotu sobe kateri nekaj brenči in se fokusiraš na emocije, občutenje, razpoloženje… bodo misli malo po malo zbledele.

Takrat, na točki ko postaneš emo eno z čustvom, ne delaj nič. Samo čuti. Samo bodi in idi v čustvo, naj te prevzame, naj te potegne. Izpusti vsak cilj ali namen. Ne poskušaj sproemiti svojega stanja, ali se poboljšati, se sprostiti ali karkoli, kamorkoli hoteti. Saj vsako hotenje (željenje) samo aktivira tvoj um na novo. Pusti misli in slike ter samo čuti.

Če si na polno eno z čustvom se v roku 2-3 minut to čustvo popolnoma razblini. Kar potem ostane, je samo globok mir. Mogoče celo neka izkušnja daljne črnine, praznine in globine.
Te globje izkušnje so znak, da gre meditacija v pravo smer. Ne delaj nič z njo in samo čuti občutke ki pridejo na plano. Pusti vse tehnike, ki te želijo kam spraviti. Ne meditiraj nikoli zato, da bi nekaj dosegel. Mir in sprostitev se bosta sama vzpostavila takrat, ko boš izpustil vse cilje. Zato se prepusti trenutku in ga vzami z vsem kar je v tem trenutku v tebi. 

© klemenlorber. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani klemenlorber poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu klemenlorber
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavatitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnem mestu ali jih odstaniiti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnice velike večine sodobnih spletnih mest.